Biotop bi lahko opisali kot samouravnavajoč se sistem večih mikrofonij (skupno osem), ki je napolnil frekvenčni prostor galerije. Spremembe v zvoku so bile kombinacija gibanja mikrofonov, gibanja v prostoru, absorbcijskih teles v prostoru in zvoka v prostoru.

Na kratko: instalacija je "poslušala" zvok v prostoru (torej tudi samo sebe) in to prevajala v gibanje mikrofonov. To je povzročilo spremmebo frekvečnega spektra v celem prostoru - takoimenovanih stojnih valov - ki so zame nekakšna identiteta prostora.

Razen principa opazovanja sistemove avtonomije, pa so Biotop uporabili tudi kot instrument - na t.i. performensih. Poleg obeh avtorjev so nastopili še Ludwig Zeininger, Žoambo Žoet Workestrao in na nek način tudi Roger Hayes. Tukaj je nekaj primerov vseh pristopov – vendar je jasno: marsikaj je bilo izgubljenega pri prevajanju iz resonančnega prostora v to kompaktno obliko.

Domača stran: http://absurdevidence.radiostudent.si/biotope/