Koncept:

Predstava Omnibus skupine Etnobanda je na površini linearizacija (vmeščanje v zaporedje) artefaktov spomina, ki jih generiramo vsakič na novo. Asociativno - kot deluje človeški spomin - jih nizamo, bolj ali manj naključno (torej: nelinearno in celo vzporedno), pa na koncu vseeno spet le v zaporedje. Tako se zvrstijo in med sabo prepletejo fotografije, filmi in besedila – identitetni momenti članov in članic skupine - ter neogibno sestavijo v celoto – zgodbo. Zgodba je kot racionalizacija – vedno se (na koncu) rodi le še ena zgodba. Oziroma štiri in peta.

Peta je "vaja v Slogi", kar je besedna igra: Kino Sloga, kjer je bil sprva predviden nastop, je bil nekoč porno-kino, v Omnibusu pa pomeni kolektivni moment kreacije - kjer se individualne zgodbe prepletejo.

Vseh pet zgodb je v veliki meri improviziranih – vzporedno nastajajočih in prvi trenutek še neulovljivih. Osnovna nit je zvok in človeški glas, ki zaradi lahkosti bivajo veliko bolj vzporedno / sočasno, kot pa to pritiče kulturno "trši" vizualizirani zgodbi. Omejen čas (definirana začetek in konec) jih vendarle zlepi skupaj v celost - končnost. Končnost – zaključenost je torej trenutek (moment; navorna sila), ki zahteva, da zgodba na vsak način nastane.