In Graz, I will recontextualize (Austrian parliamentary elections) my public action, that I, as a formal representative of the Scarecrow State, performed in the year of 1995 on the route to Venice Biennale, on the streets of Venice and in the Zvezda park in Ljubljana.

I cordially ask the random passers-by, if I can listen to their heart, if they would hand me their hand, to feel their heartbeat. For awhile I listen attentively, to create an intimate moment. I hand them a short text about the event and start a conversation, if they like. Then I thank them and wish them good coexistance with their and all the other states.

In the first days I have to find a suitable public place (inside or outside), where more people spend some leisure time, or wait on something and are as bit bored (a city park, for example, or children’s playground, bus station, a non-formal queue, an opening of some kind, or before some eventč). Then I have to choose the right time of the day and with my German speaking aid determine the right words for personal approach and complete the bilingual Slovene-German text – that I will need 30 copies for each day of the action.

The action is not documented. But I will ask at least one participant if he/she allows a photo session for the archive. Therefore I need a photographer for one event. I will perform the action on wednesday and thursday, 27th and 28th September 2006 or more, after the decision made with the gallery.

Milena Kosec, a career contemporary artist
Vila Katarina, Cesta na Brdo 10
1000 Ljubljana

Generally about my work
Since the time of sudden and momentary founding of the Scarecrow State on the 14th of May 1992 in the vegetable garden of Vila Katarina in Ljubljana, I flew the path from the consciously declared diletant to the career contemporary artist. The State is the humorous commentary to the then contemporary social and personal situation, especially to the situation in culture and even more to the situation in the fine arts scene. In the State, with its firmly defined structure and rituals, I can allow myself for the unconscious to emerge without any rational censorship, to react spontaneously to the concrete public or/and intimate events. In ther first years of creative work my interest for personal communication with random/ non-artistic (lay) public crystalized as the relationship with the social, institutional and personal, intimate. I am especially interested in the nonseparable intertwining of all of these levels that define our steps in life.

After disbanding of the State and declaration as a professional artist, the rational thought broke in -between the idea (motivation; navdih) and its realization. Some of the already performed actions I repeat in the new context. Fil rouge of my whole creative period is the problem of overabundancy of objects and their ever simpler, ever expanding hyperproduction. All my superflous personal, sport, household and gardening objects become property of the Scarecrow State, where they get new function, so that they don’t end up in trash (they are rearranged, reconstructed as Scarecrows, for bingo and street sell-off,..). With showing my objects (my past; my life), I address the people to also tell about themselves and their thoughts, so that a truthful talk can occur among the strangers.

In this millenium I focus more and more to explore the individual’s, social and economic relations to work. I am interested in thinking about what we work on, why we work, how is the work evaluated, what do we do with the results of work (for example the project: “Past work č street sell-off”, Moderna galerija 2004), and what effects can a changed relationship towards work have. I think that the work is the key shaper of all the segments of individual’s development and life from childhood to old age. In the last years I intentionally try to keep away from any material (re)production. I try to follow the rules: buy less, produce less – less garbage! listen more, observe, explore, think – work moreč From the early youth I am perplexed about the realization, that any knowledge is a priori limited, bordered with the yet unknown. To what extent then it (the knowledge) is also mistakenč

---

slovensko:

Spločno o mojem delu

Od nenadne in hipne ustanovitve Drčavice Ptičjestračilne 14. maja 1992 v zelenjavnem vrtu Vile Katarina v Ljubljani sem preletela pot od zavestno deklarirane čučmarke/ diletantke do karierne sodobne umetnice.

Drčavica je humoren komentar sočasnih dručbenih in osebnih dogajanj s poudarkom na razmerah v kulturi, posebej na likovni sceni. V Drčavici, ki ima strogo določeno obliko in obredje, si dovolim, da prihaja nezavedno na povrčje brez racionalne cenzure, da spontano reagiram na konkretne javne ali/in intimne dogodke. V prvih letih ustvarjanja se je izkristaliziralo moje zanimanje za osebno komunikacijo/pogovor z (laično, naključno) publiko, za razmerje med dručbenim, institucionalnim in osebnim, intimnim. Posebej me zanima nerazdručljiv preplet vseh teh nivojev, ki nam določajo nače čivljenjske korake. Po razpustitvi Drčavice in imenovanju za profesionalno umetnico se je začel med navdih in realizacijo vsiljevati racionalni razmislek. Nekatere če izvrčene akcije ponavljam v novem kontekstu.

Kot rdeča nit čez vse moje ustvarjalno obdobje se vleče problem preobilja predmetov in njihova vse lačja, nenehno naraččajoča hiperprodukcija. Vsi moji odvečni osebni, čportni, hični in vrtni predmeti preidejo v last Drčavice Ptičjestračilne, kjer dobijo novo funkcijo, da ne končajo med odpadki (se prerazporedijo, sestavijo v Ptičjestračilke in Ptičjestračilce, srečolov, ulično razprodajo,..). S tem, ko razkazujem svoje predmete (svojo preteklost, svoje čivljenje), nagovorim ljudi, da tudi sami spregovorijo o sebi in o svojih razmičljanjih, da pride do pristnega pogovora med neznanimi ljudmi.

V tem tisočletju se vse bolj posvečam raziskovanju posameznikovega, dručbenega in gospodarskega odnosa do dela. Zanima me razmislek o tem kaj delamo, zakaj delamo, kako vrednotimo delo, kaj počnemo z rezultati dela (primer: Minulo delo č ulična razprodaja, Moderna galerija 2004), kaj povzroči spremenjen odnos do dela. Mislim, da delo ključno sooblikuje vse segmente posameznikovega razvoja in čivljenja od otročtva do starosti.

V zadnjih letih se načrtno v največji močni meri izogibam vsaki materialni (re)produkciji.
Poskučam upočtevati načela: manj kupuj, manj proizvajaj č manj smeti!
več poslučaj, opazuj, več raziskuj, razmičljaj č več delujč

če od mladosti me bega ugotovitev, da je vsako vedenje če apriori omejeno, zamejeno s če neznanim. V kolikčni meri je tedaj tudi zmotnoč

Srčni utrip: čenski misteriji, poletje1995, Ljubljana, Benetke č Avstrijske parlamentarne volitve Graz, september 2006

Opis akcije:

V Grazu bom v novem kontekstu parlamentarnih volitev ponovila akcijo, ki sem jo kot uradno pooblaččena posvečenka Drčavice Ptičjestračilne izvedla leta 1995 na poti na Benečki bienale in na benečkih ulicah ter v parku Zvezda v Ljubljani. Naključne mimoidoče poprosim, če lahko prisluhnem njihovemu srcu, če mi podajo roko, da jim otipam utrip čile. Nekaj časa tiho poslučam, da nastane intimno vzdučje. Izročim jim kratek tekst o dogodku in se z njimi zapletem v pogovor, če čelijo. Se jim zahvalim in začelim dobro sočitje s svojo in vsemi ostalimi drčavami.

V prvih dneh moram poiskati primeren javni (zunanji in notranji) prostor, kjer se ljudje zadrčujejo v večjem čtevilu v prostem času oziroma na kaj čakajo in se rahlo dolgočasijo (na primer v parku ali na poti tja, otročkem igričču, na avtobusni postaji, v kakčni neformalni vrsti, na kakčni otvoritvi, ali pred dogodkom č). Nato moram izbrati primerno uro dneva in s pomočnikom prevajalcem določiti osebni nagovor in dokončati dvojezično slovensko č nemčko pisno besedilo, ki ga je treba za vsak dan akcije razmnočiti v 30 izvodih.

Akcija poteka brez dokumentiranja. Vendar bomo prosila vsaj enega udelečenca, če dovoli fotografiranje za arhiv. Zato potrebujem spremstvo fotografa na enem obhodu. Izvajala jo bom v sredo in četrtek, 27. in 28. 9. 2006 ali če po dogovoru v galeriji.

Osnutek pisnega besedila:

Srčni utrip – Avstrijske parlamentarne volitve, Graz, september 2006

V času pred parlamentarnimi volitvami je PR Republike Avstrije najel udarno kreativno jedro Drčavice Ptičjestračilne, da dvigne razpoločenje in drčavljansko zavest pri drčavljanih republike Avstrije in drčavo prikače v najzapeljivejči luči. Po dolgotrajni raziskavi na terenu je bilo ugotovljeno, da drčava premalokrat zares prisluhne glasu drčavljanov. Zato je bil sprejet predlog, da gre reklamna akcija korak dlje in prisluhne srcu vsakega drčavljana posebej. Tako bo uradno pooblaččena posvečenka Drčavice Ptičjestračilne Milena Kosec, karierna sodobna umetnica med drčavljani Avstrije izvedla svojo priljubljeno akcijo SRčNI UTRIP. Gre za skrito čeljo, da drčavljani prisluhnejo srcu drčaveč Bodo s tem podani temelji za razvoj odnosa drčavljan-drčava s sedanje stopnje preprostega seksa v vičjo plemenitejčo obliko erotike z močnostjo razvoja v razumevajočo partnerstvoč Skupaj nam bo uspelo.
Zaupajmo v moč OSEBNEGA v KOLEKTIVNEM!

Art mreča, Galerija ESC, Graz 2006

čArt mrečoč sem začela graditi z lanskoletnim čArt projektomč. Letos jo čirim predvsem po Sloveniji. Drugo leto jo nameravam nadaljevati v mednarodnem prostoru. Galerija ESC, Graz bo moja prva inozemska postaja. Osnovni elementi projekta so skupinska fotografija z osebjem galerije oziroma centra za sodobno umetnost, osebni pogovor z zaposlenimi o njihovem delu, opis poslanstva konkretnega prostora in letni program ter seznam podobnih institucij, delujočih v mednarodnem prostoru, s katerimi so v zadnjih treh letih aktivno sodelovali.

Iz tega materiala gradim mrečo na spletu kot osebno izkustveno podobo instituta galerij oziroma centrov za sodobno umetnost. Vključena je fotografija, seznam portretirancev, povezava na dano institucijo in kratko besedilo o mojem osebnem občutenju in izkučnji.

Ko bo mreča dosegla večino slovenskih prostorov za sodobno umetnost bo z njihovimi mednarodnimi povezavami prikazovala zanimivo vpetost Slovenije v svet. Javno dostopna na internetu bo tako umetnikom kot strokovni publiki nudila priročno orodje za navezavo novih kontaktov in sodelovanj, javnosti pa bo govorila o pomenu sodobne umetnosti v mednarodnih razsečnostih.