Miha Knific je sicer na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost študiral kiparstvo, zdaj pa največ ustvarja v medijih fotografije in videa. To zato, ker ga zanima realizem. S tem ne misli na realizem kot umetnostno zgodovinsko kategorijo, ampak čisto dobesedno nekaj, kar je táko kot v resničnosti - tako kot danes radi rečemo, da je kak film realističen.

Verjetno ga je tudi zato že v zgodnjih študijskih letih najbolj privlačilo odlivanje. Delal je odlitke svojih kolen, prstov, obraza. Potem je križal avtoportret s portretom tako, da je fotografiral prijatelje, ki so si na obraz nataknili njegov odlitek. V poglavje odlivanja, čeprav že z drugimi nameni in učinki, lahko uvrstimo tudi lansko razstavo Mihe Knifica v Tolminu, kjer je na steno galerije pritrdil zaporedje odlitkov odtisov najrazličnejših živalskih nog. V ta namen je poprej obiskoval tudi bolj eksotične prebivalke in prebivalce ljubljanskega živalskega vrta in odlival njihove odtise v blatu.

Svojo prvo samostojno razstavo je imel lani avgusta v Škucu. Z zelo grafično fotografijo ženskega lulanja je izzval veliko zgražanja na akademiji, hkrati pa so ga zaradi iste fotografije povabili na razstavo na Poljsko in na Finsko (otvoritev slednje se ima zgoditi prav v začetku oktobra). Toda tako pozitivne kot negativne reakcije na zadevno fotografijo so velikokrat žal slonele na napačnem razumevanju. »Nekateri so to dojeli kot pornografijo. Zares je pa razmišljanje o urinu, o tem, kaj je in kako od znotraj pride ven. Nasploh me zelo zanima malo drugačen pogled na vsakdanje stvari. Pri tem rad najdem kako zabavno podrobnost, ker ne maram resne in zatežene umetnosti.«

Za razstavo na Poljskem je Miha iz najrazličnih albumov zbral čisto vsakdanje posnetke brez posebne estetske vrednosti (čudne kompozicije, banalni motivi, neostrine) in jih povečal na velikost, ki so je navadno deležni le res dovršeni izdelki. »Izbiral sem take fotografije, ki te z zanimivimi detajli pritegnejo na način, da si takoj ustvariš neko zgodbo. Na primer tale (avtomobil, v katerem se peljeta ženin in nevesta, v odsevu na zloščenem črnem laku avtomobilskih vrat pa se vidi miza z ogromno kozarci) sem izbral zaradi odseva. Najprej vidiš samo ženina in nevesto, potem ti pa pade v oči miza s kozarci in si misliš, da je morala biti res velika poroka … Vsak si zamisli neko svojo zgodbo. Všeč mi je, da ne prebereš stvari takoj, ampak da se ti zdi zanimiva vsakič, ko jo gledaš, ker najdeš notri vedno kaj novega.«

Ob vsem tem (in še čem, ker se namreč spoprime tudi z animacijo in ilustracijo) se Miha veliko ukvarja tudi s teorijo umetnosti - bere, razmišlja in navsezadnje tudi predava. Imel je že predavanje na SAZU v okviru simpozija Estetika danes, čeprav še ni diplomiral, pa so ga povabili predavat tudi na ALU. V svojih izvajanjih se vedno navezuje na umetniška dela iz devetdesetih, velikokrat pa se zabava tudi s tem, da v lastna dela umešča citate in reference - dodatna plast, dostopna posvečenim. Veronika Klančnik

Trivia

∙ Miha zna izdelati vse mogoče. Pred leti je za razstavo v Narodnem muzeju Od Rimljanov do Slovanov napravil voščene lutke prebivalcev na našem ozemlju v 7., 8. in 9. stoletju. Njegovo delo pa so tudi zlovešči kokoni iz video spota death metalske skupine Noctiferia, ki so ga s STRUP produkcijo posneli v njegovem ateljeju v Kranju.

∙ Pravkar dela scenografijo za kratki film Dražena Štaderja z naslovom Made in China.