« Back slovenskoenglish

Click for pages
P29-09-11_15.51_smallnoisebot4
Predstavitev: torek, 13. decembra 2011 v Cirkulaciji 2

Stefan Doepner in Borut Savski predstavljata vsak svojega robota oziroma dve kibernetski strukturi. Predstavitev bo potekala v prostoru Cirkulacije 2 v nekdanji tovarni Rog v torek 13. decembra ob 20.00.

Obe klibernetski strukturi druži ukvarjanje z elementi "avtonomnega obnašanja". To pomeni gibanje ali gibi, ki niso neposredna posledica zaznavanja (senzorjev), ampak so del lastnih inercij sistema, kar združuje tako mehanične, električne in tudi programirane lastnosti. Lahko govorimo o ukvarjanju z avtonomnimi sistemi umetnih inteligenc. Sicer pa sta objekta kar precej različna - tako kot avtorja.

Nadaljne predstavitve ali razstave bodo potekale v začetku prihodnjega leta v galeriji Kapelica.

Borut Savski - Drevo spoznanja (Prenapeta struktura III)
Produkcija: KUD Trivia 2011

P29-09-11_15.51_small
Tretja po vrsti prenapeta struktura je bila v osnovni obliki že predstavljena konec lanskega leta na gostujoči razstavi Device_Art v Tokiu (organizacija: zagrebški Kontejner in galerija Kapelica), v oktobru letos pa kot del razstave Muzej Robotov v Mariboru(organizacija UGM Maribor). V prenovljeni vsebini bo tokrat prvič na ogled v Ljubljani. Vse prenapete strukture imajo značilnost prenosa gibalne energije s pomočjo torzijsko nasprotno napetih trakov, kar omogoči zabrisanje prejšnjih - enostavnejših, rotacijskih - načinov giba in prehod v višjo - mistificirano pojavno obliko. Preglednost prenosa je zaradi enostavnosti principa za pozornega gledalca ohranjena, tako da lahko govorimo kar o "uteleseni metafori" (metafora: starogrško μεταφορά "prenos").

Drugo povezano polje razmisleka, ki objektu predstoji, so translacije gibanja iz fiksnih točk v tridimenzionalno polje. Kraki "drevesa" namreč prav očitno opisujejo prostor. V miselno polje prenesni pomen nam morda približa problem razumevanja stvari - objektnih in onih drugih. Najbolj enostavni primer: branje, učenje novih pojmov iz ploskega besedila ne prinese takoj razumevanja, ampak šele ob dodatnem razmisleku pojmi pridobijo telo in postanejo razumljivi. Teza: razum je torej prostorski fenomen.

Tretje polje, ki je objektu podelilo tudi ime (Drevo spoznanja), se tiče kibernetskih (samouravnavajočih) lastnosti sistema - torej zaznavanje okolice in interpretacije zaznav - odziv na okolico. Tu se dotikamo dramaturgije (sosledja), ki ni enostavno predvidljiva, ampak je rezultat zaporedja in vzporedja v tekočem in ravno minulem času - torej tudi stvar spomina/ pomnilnika. Sistem tega prenosa - od zaznav do svojih gibalnih odzivov (rezultatov) - naj ne bi bil reducirajoč, ampak ohranjujoč vso vhodno bogastvo podatkov tudi v interpretirani/ prenešeni obliki. V sistem smo poleg tega dodali nekaj tipičnih načinov programiranega obnašanja, ki najbolj priličijo konkretni mehanični izvedbi "Drevesa" - temu so botrovali zgolj koreografski razlogi - oziroma: osnovni estetski razlogi. Resnični estetski razlogi pa tičijo v integraciji vsega povedanega v pojavno celovitost metaforičnega telesa.

Novo srce za Hobotnico

P08-12-11_20.27srce
Drevo spoznanja je skupaj z drevesom življenja eden od temeljnih konceptov zahodno-krščanske kulture in metaforično izjemno bogato. Drevo spoznanja (The Tree of Knowledge; avtorja: Humberto Maturana in Francisco Varela; prevedeno tudi v slovenščino) je tudi temeljno delo biološke veje kibernetike - avtopoetske teorije (autopoesis: samokreacija) - s katerim je biologija vstopila v kibernetsko dobo. Ker je temeljna misel knjige v definiciji živih sistemov, je s tem na nek način opisana pot tudi do Drevesa življenja.

Prenapeta struktura III je doslej imela že naslednja imena: Ikebana, Bonsai življenja, Drevo življenja.

Princip prenapete strukture je pod nazivom "tensegrity" kot kibernetski sistem popolnoma opisal že ameriški arhitekt Buckminster Fuller.

http://www.3via.org/prenapete_strukture/
http://www.3via.org/borut/


Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Stefan Doepner: noiseBot (Hrupni robot)
predstavitev dela v razvoju
avtor: Stefan Doepner
soautor: Lars Vaupel

Stefan Doepner bo predstavil delo v razvoju noiseBot. S tem delom Stefan Doepner nadaljuje svoje večletno raziskovanje in ustvarjanje različnih možnosti dinamičnega predvajanja zvoka, kot so npr. njegovi rotirajoči inštrumenti in zvočniki. Tokrat je v sodelovanju z umetnikom in inženirjem Larsom Vaupelom ustvaril avtonomno robotsko zvočno platformo.

noisebot4

Izhajajoč iz kritike zvočnih sistemov, ki s streljanjem zvoka patronizirajo poslušalca, avtorja z avtonomno premično zvočno platformo skušata osvoboditi zvok iz statičnega zapora. noiseBot zvoka ne €œmeče € iz statične točke, temveč je ustvarjalno orodje za obravnavo zvoka v prostoru na zelo različne načine. S premikanjem v prostoru in sebi lastnim programiranim vedenjem, je noiseBot zvočni akter, ki ustvarja dinamični zvočni prostor.

Na torkovi predstavitvi vam bo Stefan Doepner predstavil noiseBot in možnosti njegove prihodnje aplikacije v gledališču, plesu, €¦

Toplo vabljeni!

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS
Produkcija: KUD Obrat
Podpora: f18institut in Cirkulacija2

http://www.obrat.org
http://www.f18institut.org/

Cirkulacija 2:

Iniciativa Cirkulacija 2 je umetniški produkcijski kolektiv, ki se ukvarja s produkcijo sodobnoumetniških raziskujočih platform na tehnoloških področjih umetnosti. Intermedialnost, interdisciplinarnost, samoorganizacija in samoprodukcija. Iniciativa redno trikrat letno izvaja kolektivne produkcijske platforme imenovane Platforme za totalno umetnost. Oba prej omenjena avtorja sta tudi med ustanovitelji Cirkulacije 2.

http://www.cirkulacija2.org
December, 2011

13.12.2011 ob 20.00: Drevo spoznanja in Hrupni robot v Cirkulaciji 2

Pages: 1 2

P29-09-11_15.51_smallnoisebot4
Predstavitev: torek, 13. decembra 2011 v Cirkulaciji 2

Stefan Doepner in Borut Savski predstavljata vsak svojega robota oziroma dve kibernetski strukturi. Predstavitev bo potekala v prostoru Cirkulacije 2 v nekdanji tovarni Rog v torek 13. decembra ob 20.00.

Obe klibernetski strukturi druži ukvarjanje z elementi “avtonomnega obnašanja”. To pomeni gibanje ali gibi, ki niso neposredna posledica zaznavanja (senzorjev), ampak so del lastnih inercij sistema, kar združuje tako mehanične, električne in tudi programirane lastnosti. Lahko govorimo o ukvarjanju z avtonomnimi sistemi umetnih inteligenc. Sicer pa sta objekta kar precej različna – tako kot avtorja.

Nadaljne predstavitve ali razstave bodo potekale v začetku prihodnjega leta v galeriji Kapelica.


Borut Savski – Drevo spoznanja (Prenapeta struktura III)
Produkcija: KUD Trivia 2011

P29-09-11_15.51_small
Tretja po vrsti prenapeta struktura je bila v osnovni obliki že predstavljena konec lanskega leta na gostujoči razstavi Device_Art v Tokiu (organizacija: zagrebški Kontejner in galerija Kapelica), v oktobru letos pa kot del razstave Muzej Robotov v Mariboru(organizacija UGM Maribor). V prenovljeni vsebini bo tokrat prvič na ogled v Ljubljani. Vse prenapete strukture imajo značilnost prenosa gibalne energije s pomočjo torzijsko nasprotno napetih trakov, kar omogoči zabrisanje prejšnjih – enostavnejših, rotacijskih – načinov giba in prehod v višjo – mistificirano pojavno obliko. Preglednost prenosa je zaradi enostavnosti principa za pozornega gledalca ohranjena, tako da lahko govorimo kar o “uteleseni metafori” (metafora: starogrško μεταφορά “prenos”).

Drugo povezano polje razmisleka, ki objektu predstoji, so translacije gibanja iz fiksnih točk v tridimenzionalno polje. Kraki “drevesa” namreč prav očitno opisujejo prostor. V miselno polje prenesni pomen nam morda približa problem razumevanja stvari – objektnih in onih drugih. Najbolj enostavni primer: branje, učenje novih pojmov iz ploskega besedila ne prinese takoj razumevanja, ampak šele ob dodatnem razmisleku pojmi pridobijo telo in postanejo razumljivi. Teza: razum je torej prostorski fenomen.

Tretje polje, ki je objektu podelilo tudi ime (Drevo spoznanja), se tiče kibernetskih (samouravnavajočih) lastnosti sistema – torej zaznavanje okolice in interpretacije zaznav – odziv na okolico. Tu se dotikamo dramaturgije (sosledja), ki ni enostavno predvidljiva, ampak je rezultat zaporedja in vzporedja v tekočem in ravno minulem času – torej tudi stvar spomina/ pomnilnika. Sistem tega prenosa – od zaznav do svojih gibalnih odzivov (rezultatov) – naj ne bi bil reducirajoč, ampak ohranjujoč vso vhodno bogastvo podatkov tudi v interpretirani/ prenešeni obliki. V sistem smo poleg tega dodali nekaj tipičnih načinov programiranega obnašanja, ki najbolj priličijo konkretni mehanični izvedbi “Drevesa” – temu so botrovali zgolj koreografski razlogi – oziroma: osnovni estetski razlogi. Resnični estetski razlogi pa tičijo v integraciji vsega povedanega v pojavno celovitost metaforičnega telesa.

Novo srce za Hobotnico

P08-12-11_20.27srce
Drevo spoznanja je skupaj z drevesom življenja eden od temeljnih konceptov zahodno-krščanske kulture in metaforično izjemno bogato. Drevo spoznanja (The Tree of Knowledge; avtorja: Humberto Maturana in Francisco Varela; prevedeno tudi v slovenščino) je tudi temeljno delo biološke veje kibernetike – avtopoetske teorije (autopoesis: samokreacija) – s katerim je biologija vstopila v kibernetsko dobo. Ker je temeljna misel knjige v definiciji živih sistemov, je s tem na nek način opisana pot tudi do Drevesa življenja.

Prenapeta struktura III je doslej imela že naslednja imena: Ikebana, Bonsai življenja, Drevo življenja.

Princip prenapete strukture je pod nazivom “tensegrity” kot kibernetski sistem popolnoma opisal že ameriški arhitekt Buckminster Fuller.

http://www.3via.org/prenapete_strukture/
http://www.3via.org/borut/

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Pages: 1 2