Kulturnoumetniško društvo Trivia
Dejavnosti KUD Trivia lahko podprete z donacijo 1 % dohodnine. Veseli bomo vaše podpore!V ta namen izpolnite obrazec in vanj vpišete naziv Kulturno umetniško društvo Trivia in davčno številko 48686743. Obrazec pošljete na najbližjo davčno izpostavo do 31. decembra 2024. Lahko ga oddate tudi elektronsko preko eDavkov.
Prenapete strukture in MUZEJ ROBOTOV
V sklopu razstave Muzej robotov v Mariboru so tudi tri iz serije Prenapetih struktur, ki jih zadnja leta razvija Borut Savski. Zadnja skulptura/struktura nosi naslov Drevo življenja/ Bonsai življenja, prejšnja je Bitje, najstarejša, ki je prenovljena, pa hobotnica. Spletna stran http://www.3via.org/prenapete_strukture
Skulpture/ strukture/ telesa preko različnih morfoloških značilnosti nakazujejo na osnovne členitve živih bitij (vzdolžno, simetrično na osnovno ploskev, itd.). Hkrati kot sodobna kibernetska bitja intenzivno opazujejo okolje in videno interpretirajo na način giba.
Razstavišče: Razstavni salon Rotovž, Trg Leona Štuklja 2
Druga lokacija: Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
Otvoritev: četrtek, 29. september 2011, ob 19.00
Trajanje razstave: 29. september – 6. november 2011
avtorji in avtorice: Srečo Dragan, Stefan Doepner, Luka Drinovec, Luka Frelih, Sanela Jahić, Zoran Srdić Janežič, Boštjan Kavčič, Nika Oblak & Primož Novak, Borut Savski, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, son:DA, Robertina Šebjanič, Igor Štromajer in Branko Zupan
Razstava Muzej robotov predstavlja umetniška dela avtorjev in avtoric, ki so se od druge polovice devetdesetih let 20. stoletja do danes tematsko ukvarjali z roboti. Pri tem so izhajali iz različnih umetniških praks in tradicij; od novomedijske, digitalne in kibernetične umetnosti do prostorskih instalacij, performansa in konceptualne umetnosti. Projekt zajema raziskovanje, produkcijo in razstavo robotov ter z njimi povezane kulturne vsebine. Roboti vključujejo softversko umetnost, intermedijske instalacije in performans.
Beseda robot označuje stroj, ki ga nadzoruje računalnik in je programiran tako, da se premika ali opravlja določeno opravilo. Izraz, ki je danes v vsesplošni rabi, je prvič uporabil češki pisatelj Karel ÄŒapek (po predlogu brata Josefa ÄŒapka) v svoji drami R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti, 1920). V industriji se roboti uporabljajo za opravljanje ponavljajočih se opravil ali za prenašanje težkih tovorov. Drugi roboti so zasnovani za delo v človeku nevarnih položajih ali pri raziskovanju vesolja in morskih globin. Nekateri roboti so opremljeni s senzorji na dotik ali video kamero in so lahko programirani za sprejemanje odločitev.
V slovenski umetnosti se roboti pojavljajo zadnjih dvajset let pri avtorjih kot so Srečo Dragan, Dušan Bučar, Luka Drinovec, Borut Savski, Stefan Doepner, Boštjan Kavčič €¦ Do sedaj je bilo izvedenih petnajst projektov, ki so se navezovali na robote (Sašo Sedlaček, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Maja Smrekar, Igor Štromajer, Nika Oblak & Primož Novak, Zoran Srdić Janežič, Branko Zupan, Sanela Jahić €¦) in so bili večinoma vključeni v mariborski festival MFRU (1995-2008). Ker na to temo še ni bilo zasnovane nobene celovite pregledne razstave, so nekateri starejši primerki že izgubljeni. Pričujoča razstava bo na podlagi predhodne raziskave in teoretične umestitve predstavila prehod iz kinetične v kibernetično umetnost, odprla vprašanja o umeščanju robotov kot produktov novih medijev na umetnostna področja ter o povezavi znanosti in umetnosti.
UGM in MKC Maribor poskušata s projektom Muzej robotov predstaviti celovit pristop k temi fenomena robotike v sodobni slovenski umetnosti. Razstava želi spodbuditi dialog med tehnično kulturo, njenim razvojem in umetniškim delom, hkrati pa ponuja tudi razmislek o načinih muzealizacije takšne umetnosti.
avtor koncepta: Jože Slaček
kustosinja: Meta Kordiš
koprodukcija: MKC Maribor
razstavo otvarja: prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru
VLJUDNO VABLJENI!
Novičnik za samozaposlene v kulturi je na Ministrstvo za kulturo poslal pobudo o uskladitvi dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ter predloge za izboljšavo dnevnega nadomestila v korist samozaposlenih v kulturi....more »
Novičnik za samozaposlene v kulturi je na Ministrstvo za kulturo poslal pobudo o uskladitvi dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ter predloge za izboljšavo dnevnega nadomestila v korist samozaposlenih v kulturi....more »
Preberite si odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o Novičniku, oglejte si primerek kazala in se prepričajte, kako so naročniki zadovoljni z Novičnikom!...more »
Summer Songs, drugi projekt dua The Silent Movies, je umetniško okolje, sestavljeno iz vrste virov vizualnih, zvočnih in verbalnih informacij, ki so med seboj odvisni. Deluje kot neskončen koncert, na katerem video instalacija, sestavljena iz serije nedavnih nemih filmov Francisca Tomsicha, zagotavlja grobo gradivo, rdeče niti in digitalne podatke zvočnemu ekosistemu Boruta Savskega..
Lately i am acquiring some finger dexterity again. The victims are some relatively newly developed instruments (turboguitars, turboflutes and cirkulinos). Here is a selection of cutouts from various live situations - mostly as parts of Cirkulacija 2 program - from 2020 onwards.
Celjska interdisciplinarna impro zasedba s projektnim imenom Umoblodnica v sestavi: Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Estela Žutić, Simon Macuh, Dalibor Bori Zupančič, Borut Peternelj – Amper-o-mat. Posnetek nastopa 20. maja 2021 Cirkulaciji 2 | podhod Ajdovščina.
Generative algorithmic composition excerpts based on realtime video data for Francisco Tomsich "ELEGIJA | ELEGY" video installation presented from 10th to 21st July 2020 at Cirkulacija 2 Ljubljana Slovenia. Elegija (Elegy) is a mournful song performed by ensemble of video installations, sculptures and sound installation – made specifically for Cirkulacija 2 premises in Ajdovščina subway.
Field recordings in air and water during the Cirkulacija 2 visit in Finland. The place of rest and contemplation was at Future Lake near Helsinki and the performance place was on Merikerho club/ ship in Helsinki harbor. Boštjan Leskovšek was using the underwater recordings as his instrument. Here it is as separate album.
