Kulturnoumetniško društvo Trivia
KUD Trivia / Novičnik za samozaposlene v kulturi je poslal Ministrstvu za kulturo svoje predloge v odziv na javno obravnavo predloga Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi.V predlogih se zavzemamo za upoštevanje karierne dinamike samozaposlenih kulturnih ustvarjalcev, za zvišanje plačnih razredov za vse kulturno-umetniške poklice, za ustreznejše plačne razrede za nekatere poklice in za definiranje razstavnine.
MARIJA MOJCA PUNGERČAR: OBLEČENI SPOMENIKI, NEKULTURNA DEDIŠČINA
Dokumentarna razstava o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru
Galerija Spomeniškovarstveni center, Trg francoske revolucije 3, Ljubljana
11- €“ 28. 11. 2019
Vabljeni na odprtje razstave OBLEÄŒENI SPOMENIKI, NEKULTURNA DEDIŠÄŒINA, ki bo v ponedeljek, 11. 11. 2019 ob 19.00!
Kustosinja razstave je doc. dr. Petja Grafenauer.
O PROJEKTU:
Razstava Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina obuja spomin na projekt Manekeni, ki sodi med najbolj osupljive umetniške dogodke v javnem prostoru na koncu devetdesetih. 14. novembra 1997 je Marija Mojca Pungerčar v okviru 2.Trienala sodobne umetnosti U3 oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov v obleke, sešite po njihovih merah. Da bi lahko projekt izpeljala, pa je morala izvajati državljansko nepokorščino.
Po dobrih dveh desetletjih je umetnica v galeriji Spomeniškovarstveni center pripravila razstavo, ki razgrinja napeto zgodbo o nastanku, življenju in posledicah Manekenov. Kaj lahko poleg užitka potegnemo iz nječ Zgodba postavlja na laž stereotipe o tem, da vsa sodobna umetnost nastaja hipno in lahkotno. Marija Mojca Pungerčar je projekt ustvarjala 3 leta, le, da so bile tehnike in metode ustvarjanja drugačne od tistih, ki smo jih navajeni pri umetnosti preteklih obdobij. Iz dolgotrajnega postopka ustvarjanja lahko sklepamo, da je bila prepričana v to, da je delo vredno izvršiti, saj je v realizacijo vložila ogromno količino časa in truda ter projekt končno tudi izpeljala.
Na sliki: Marija Mojca Pungerčar, Oblečeni spomenik Borisa Kidriča, 1997. Foto: Matija Pavlovec/Moderna galerija
Projekt je bil leta 1997 vsebinsko in izvedbeno dobra metafora tistega, kar se je dogajalo s sočasno realnostjo, čemur so na raznolike načine pritrdili nekateri pisci. Državni organi, ki še niso bili uvedeni v ‘sodobno umetnost’, so ščitili bronasti spomenik. Za slovenski prostor je bila sodobna umetnost res velik rez, ki ga je vidno zastavil prav U3, na katerem je sodelovala umetnica.
V umetniškem delu Manekeni se razkrije mnogo vladajočih ideologij, ki so vladale v svetu umetnosti in družbi leta 1997. Na eni strani so institucije, ki skrbijo za umetnost. Že te so v neskladju med seboj €“ Moderna galerija in ZDSLU zagovarjata projekt v želji po uveljavitvi novih praks, Oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ga zavračata v skrbi za dediščino. Posamezniki so glede projekta razdvojeni. Recepcija sodobne umetnosti leta 1997 je v lokalnem svetu burna tudi med strokovnjaki.
Na sliki: Marija Mojca Pungerčar, Oblečeni kip na Srednji ekonomski šoli, 1997. Foto: Matija Pavlovec/Moderna galerija
Kakšne spremembe so nastale v odnosu do sodobne umetnosti v svetu umetnosti in družbi v vmesnem času 22-ih letč Z gotovostjo lahko trdimo, da je ‘sodobna umetnost’ med umetniki in v galerijah ter muzeju postala dominanten način izraza. Spremenili so se nekateri predpisi in zakoni, zavest o obstoju sodobne umetnosti je do neke mere vdrla tudi v državne in mestne organe, ki občasno celo sami postanejo naročniki kakega dela sodobne umetnosti v javnem prostoru. Mediji so do vizualne umetnosti danes veliko bolj indiferentni kot nekdaj, javnost ji je večkrat nenaklonjena kot naklonjena.
Da bi premislili, kaj smo v resnici videli leta 1997, ko je umetnica oblekla spomenike in kako to vidimo danes, je v galeriji Spomeniškovarstveni center Marija Mojca Pungerčar pripravila dokumentarno razstavo Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina, ki jo spremlja tudi okrogla miza. Galerija pripada Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki mu je bil okrog leta 2002 pripojen Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
POVEZAVA NA OBŠIRNEJŠE BESEDILO doc. dr. PETJE GRAFENAUER S KRONOLOŠKIMI PODROBNOSTMI O PROJEKTU (pdf)
————————————
SPREMLJEVALNI DOGODKI:
Vodstva po razstavi:
– Ponedeljek, 11. 11. ob 19.00: odprtje z vodstvom po razstavi z avtorico in kustosinjo.
– ÄŒetrtek, 21. 11. ob 17.00: vodstvo po razstavi z avtorico.
Okrogla miza: četrtek, 14. 11. ob 18.00 v galeriji Spomeniškovarstveni center. Sodelujejo: doc. dr. Petja Grafenauer, mag. Marija Mojca Pungerčar, dr. Robert Peskar, mag. Hana Ostan Ožbolt.
Povezava na program okrogle mize
ODPIRALNI ÄŒAS GALERIJE MED PROJEKTOM:
Torek-petek: 11.00 – 17.00
Sobota: 11.00 €“ 14.00
Nedelja in ponedeljek: zaprto.
Na sliki: Marija Mojca Pungerčar, Oblečeni Spomenik padlih borcev za svobodo, 1997. Foto: Matija Pavlovec/Moderna galerija
Zasnova in realizacija: Marija Mojca Pungerčar
Besedilo: Petja Grafenauer
Oblikovanje: Mojca Janželj Tomažič/Kontrastika
Produkcija: KUD Trivia
Projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.
Podporo so prispevali: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mednarodni grafični likovni center MGLC, Moderna galerija, Vina Mramor €“ Vinotoč Gruska, Slaščičarstvo Martina, Wine bar Šuklje, Mojca Janželj Tomažič, Nada Žgank in Mojca Dimec. Hvala!
————————————
O AVTORICI:
Marija Mojca Pungerčar (1964) je akademska slikarka in magistra likovnih umetnosti. Leta 1989 je diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2001 magistrirala na San Francisco Art Institute v ZDA.
Od leta 1983 razstavlja doma in v tujini. V zadnjih letih se je samostojno predstavila z razstavami Tri botanične zgodbe (2018) in Predvideno je prehodno obdobje (2017) v Ustvarjalnem centru Švicarija, Ljubljana, Prava Runotova Volna v Galeriji Kresija, Ljubljana (2016), Socialdress €“ Mala pregledna razstava v Galeriji Kibela, Maribor (2016) in v Galeriji Alkatraz, Ljubljana (2015), Socialdress Service, Maison des Arts, Festival Trouble, Bruselj, Belgija (2013) ter Socialdress €“ Moč ljudem, Galerija Alkatraz, Ljubljana (2013).
Med njenimi pomembnejšimi skupinskimi razstavami v zadnjih letih so: Živele! 25 let filma in videa, Mesto žensk, galerija Alkatraz, Ljubljana (2019), Druga eksplozija €“ 90. leta, Galerija Škuc, Ljubljana (2016), Krize in novi začetki (Slovenska umetnost 2005 €“ 2015), MSUM, Ljubljana (2015), 9000 km Häppchen €“ wanderndes Wissen, Altes Kino Sandleiten, Dunaj (2015), Do It Together, Festival Urbanize!, Dunaj (2015), Memory Lab. Photography challenges History, MUSA -Museum Start-Gallery Artothek, Dunaj (2014), Pazi, delo!, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana (2014), Vmesna postaja 1:1, MSUM, Ljubljana (2013), Odtisi + 386/ Sodobna slovenska umetnost, Calcografia Nacional, Madrid, Španija (2013) ter AFTERMATH. Changing Cultural Landscape, Tendence angažirane post-jugoslovanske sodobne fotografije, Galerija Klovičevi dvori, Zagreb; Narodni muzej ÄŒrne Gore, Cetinje, ÄŒrna gora; Month of Photography festival, Bratislava, Slovaška (2013).
Njena priznanja in nagrade med drugim vključujejo Priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu neodvisnega filma, štipendijo Avstrijske akademske izmenjave, štipendijo ArtsLink in Fulbrightovo štipendijo.
Na sliki zgoraj: Marija Mojca Pungerčar, Oblečeni spomenik skladatelja p. Hugolina Sattnerja, 1997. Foto: Matija Pavlovec/Moderna galerija
Fotografije: Copyright ©Marija Mojca Pungerčar in Moderna galerija
————————————
KONTAKT:
mojca.pungercar(at)guest.arnes.si
041 882 593
POVEZAVE:
www.mojcapungercar.si
www.3via.org
————————————
Novičnik za samozaposlene v kulturi je na Ministrstvo za kulturo poslal pobudo o uskladitvi dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ter predloge za izboljšavo dnevnega nadomestila v korist samozaposlenih v kulturi....more »
Novičnik za samozaposlene v kulturi je na Ministrstvo za kulturo poslal pobudo o uskladitvi dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ter predloge za izboljšavo dnevnega nadomestila v korist samozaposlenih v kulturi....more »
Preberite si odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o Novičniku, oglejte si primerek kazala in se prepričajte, kako so naročniki zadovoljni z Novičnikom!...more »
Summer Songs, drugi projekt dua The Silent Movies, je umetniško okolje, sestavljeno iz vrste virov vizualnih, zvočnih in verbalnih informacij, ki so med seboj odvisni. Deluje kot neskončen koncert, na katerem video instalacija, sestavljena iz serije nedavnih nemih filmov Francisca Tomsicha, zagotavlja grobo gradivo, rdeče niti in digitalne podatke zvočnemu ekosistemu Boruta Savskega..
Lately i am acquiring some finger dexterity again. The victims are some relatively newly developed instruments (turboguitars, turboflutes and cirkulinos). Here is a selection of cutouts from various live situations - mostly as parts of Cirkulacija 2 program - from 2020 onwards.
Celjska interdisciplinarna impro zasedba s projektnim imenom Umoblodnica v sestavi: Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki, Estela Žutić, Simon Macuh, Dalibor Bori Zupančič, Borut Peternelj – Amper-o-mat. Posnetek nastopa 20. maja 2021 Cirkulaciji 2 | podhod Ajdovščina.
Generative algorithmic composition excerpts based on realtime video data for Francisco Tomsich "ELEGIJA | ELEGY" video installation presented from 10th to 21st July 2020 at Cirkulacija 2 Ljubljana Slovenia. Elegija (Elegy) is a mournful song performed by ensemble of video installations, sculptures and sound installation – made specifically for Cirkulacija 2 premises in Ajdovščina subway.
Field recordings in air and water during the Cirkulacija 2 visit in Finland. The place of rest and contemplation was at Future Lake near Helsinki and the performance place was on Merikerho club/ ship in Helsinki harbor. Boštjan Leskovšek was using the underwater recordings as his instrument. Here it is as separate album.
