Predlogi za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi

Novičnik za samozaposlene v kulturi je na Ministrstvo za kulturo poslal predloge za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi. Gre za drugi del predlogov, prvega smo poslali aprila na temo kulturnih poklicev.

Predloge smo zbrali na terenu, med uporabniki oz. naročniki Novičnika za samozaposlene v kulturi.

—————————————————-
Kulturno umetniško društvo Trivia
NOVIčNIK ZA SAMOZAPOSLENE V KULTURI

PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA SAMOZAPOSLENIH V KULTURI

1. Povrnitev možnosti pravice do subvencioniranih prispevkov do dopolnitve polne delovne dobe

Predlagamo spremembo 4. odstavka 8. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi, po katerem sedaj preneha pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Uredba naj se spremeni tako, da bo omogočala samozaposlenim v kulturi subvencioniranje prispevkov do dopolnitve polne, oz. 40-letne delovne dobe. Samozaposleni je pogosto ne dosežejo, saj jih je večina študirala, mnogi so pred samozaposlitvijo vrsto let tudi delali honorarno. Samozaposlenim kulturnikom tako praviloma zmanjka ob starostni upokojitvi še nekaj let do polne delovne dobe.

Pravico do subvencioniranja prispevkov do polne delovne dobe smo v preteklosti že imeli. Samozaposleni so lahko sami izbirali, kdaj se bodo upokojili, MK pa jim je do takrat plačevalo prispevke.

2. Upoštevanje širšega nabora delovne dobe pri avtomatizmu za prispevke

Pri avtomatizmu za prispevke (Uredba o samozaposlenih v kulturi, 8. člen, 5. odstavek) naj Ministrstvo za kulturo upošteva tudi zaposlitve v kulturnih NVO-jih in drugih drugih organizacijah s področja kulture. Pri kulturnih poklicih, ki jih v preteklosti na MK ni bilo možno registrirati (npr. glasbeni producent), naj se upošteva tudi delo po pogodbah.

3. Vključitev obdobja črpanja nadomestila za brezposelnost na Zavodu za zaposlovanje med razloge za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost

Ministrstvo za kulturo naj med upravičene razloge za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost uvrsti tudi odhod samozaposlenega v kulturi na Zavod za zaposlovanje RS. Sedaj to ne sodi med upravičene razloge. Strah pred izgubo pravice do prispevkov samozaposlene kulturnike lahko hromi pred tem, da bi črpali sredstva iz zavoda, do katerih bi bili upravičeni. Med prejemanjem nadomestila za brezposelnost so prispevki plačani, kar velja tudi za večino drugih primerov, v katerih je mirovanje upravičeno: zaposlitev za določen čas, bolezen, poškodba ali nega družinskih članov v trajanju nad 30 delovnih dni, starševski dopust (Uredba o samozaposlenih v kulturi, 18. člen, 1. odstavek). Po
prekinitvi mirovanja zaradi prejemanja nadomestila na zavodu naj samozaposlenemu v kulturi avtomatsko spet začne teči pravica do subvencioniranih prispevkov do izteka obdobja, za katerega so mu bili priznani.

4. Višji prispevki v starosti

Za namen višje pokojnine naj se samozaposlenim z dolgoletno pravico do subvencioniranih prispevkov zvišuje višina prispevkov. Npr. po 20 letih samozaposlenosti v kulturi s pravico plačila prispevkov naj MK plačuje samozaposlenim višje prispevke, kot dodatek na delovno dobo. Ni primerno in pravično, da je višina prispevkov pri kulturnikih, ki že 20 let in več izkazujejo izjemnost, enaka kot pri tistih, ki si prispevke prvič prislužijo. V preteklosti je bilo to boljše urejeno: MK je plačevalo samozaposlenim zadnja leta pred upokojitvijo višje prispevke od minimalnih.

5. Odpravnina ob upokojitvi

MK naj v sklopu reforme statusa samozaposlenih v kulturi uvede odpravnino ob upokojitvi za samozaposlene v kulturi. Višina odpravnine naj bo primerljiva z odpravninami v javnih zavodih.

6. Izločitev potnih in projektnih stroškov iz cenzusa

Predlagamo dopolnitev 4. odstavka 12. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi z navedbo, da se izločijo iz cenzusa za prispevke potni stroški ter honorarji in plačila, ki jih samozaposleni izplača drugim avtorjem in izvajalcem kulturnih projektov.

Problem vpliva potnih stroškov na cenzus za subvencionirane prispevke za socialno varnost je že star in nanj se je že opozarjalo. Samozaposleni, ki zaradi dejavnosti veliko potuje, lahko zaradi povrnitve potnih stroškov izgubi pravico do prispevkov. Nekateri samozaposleni, npr. producenti, prijavljajo projekte na enoletni razpis kot fizične osebe. Pri tem se vsa projektna sredstva upoštevajo za cenzus, ne glede na to, da samozaposleni iz prejetih sredstev plačajo tudi druge avtorje in izvajalce.

7. Vpliv družinskih članov na cenzus

Višina cenzusa za subvencionirane prispevke za socialno varnost je po sedanji ureditvi enaka za vse samozaposlene v kulturi. Predlagamo, naj se pri cenzusu upošteva, koliko družinskih članov vzdržuje samozaposleni. Samozaposlenim z vzdrževanimi družinskimi člani naj se prizna višji cenzus za prispevke.

8. Preverjanje kompetentnosti uradnikov

Nekateri samozaposleni so poročali o strokovnih napakah uradnikov na MK. Primeri: upoštevanje premalo točk (dodeljenih s strani komisije) pri odločbi o projektnem sofinanciranju, neodzivnost in neobveščanje upravičencev do projektnih sredstev, arogantnost, predolgo in nepravočasno pregledovanje zahtevkov za sofinanciranje, kar privede do zamud pri izplačilih. Samozaposleni neradi posežejo po pritožbi ali tožbi, ker se bojijo, da bi to vplivalo na nadaljnje sodelovanje s pristojnimi uradniki in jih še poslabšalo. Predlagamo, da se kompetentnost uradnikov, ki
delajo s samozaposlenimi v kulturi, redno preverja.

9. Izvajanje plačanega računovodstva in drugih ukrepov, ki so že zapisani v ZUJIK

Možnost plačanega računovodstva za samozaposlene v kulturi je zapisana v ZUJIK, vendar se nikoli ni izvajala. Predlagamo, da MK vzpostavi računovodski servis, ki bi nudil brezplačne računovodske storitve za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo po dejanskih stroških. Prav tako je potrebno poskrbeti za izvajanje 82.b člena ZUJIK.

10. Ločitev razpisov

Predlagamo, da se razpisi za projektna sredstva, namenjeni samozaposlenim, ločijo od razpisov, namenjenih NVO in javnim zavodom. Samozaposleni, nevladne organizacije in javni zavodi naj konkurirajo na ločenih razpisih, oblikovanimi v skladu z njihovimi posebnostmi.

11. Izboljšanje komunikacije med uporabniki in Ministrstvom za kulturo

Samozaposleni kulturniki pogrešajo kontakt na Ministrstvu za kulturo, kamor bi se lahko obračali z vprašanji, prošnjami, pripombami in pritožbami ter tam dobili kompetentne odgovore. Njihova pisma večkrat romajo od uradnika do uradnika. Pogrešajo tudi strokovnega sogovornika, na katerega bi se lahko obračali v primeru sistemskih vprašanj.

12. Namenska sredstva za tekoče produkcije in za odkupe v javne zbirke pri javnih zavodih

Predlagamo, da se za javne zavode določijo namenska sredstva, namenjena tekočim produkcijam samozaposlenih v kulturi. Ta ukrep bi javne zavode vzpodbudil k sodelovanju s samozaposlenimi v kulturi.

Predlagamo tudi, da MK nameni sredstva sistematičnim odkupom del samozaposlenih umetnikov – nagrajencev pomembnih nagrad, kot so npr. Jakopičeva nagrada in priznanja. Pomembnost nagrajenih umetnikov bi se morala odraziti tudi v zastopanosti njihovih del v nacionalnih zbirkah.

Pripravila: Mag. Marija Mojca Pungerčar

Ljubljana, 22. 5. 2023

————————————————————

Izvajanje spletne podpore KUD Trivia v letu 2023 programsko sofinanancira MOL.