Predmet raziskave: medijski kliping M. M. Pungerčar
Skupno število objav: cca 540
Časovni razpon: 1984 - 2008 (25 let)

Med vsemi medijskimi objavami smo za sledeče statistične rezultate upoštevali:
intervjuje, kritike in skupinske razstave

1. Razmerje uporabnih objav je: 37 proti cca 540

2. Med uporabnimi objavami je:
a) intervjujev: 6
b) skupinskih razstav:14
c) kritik: 17

ad a)
Intervjuji si sledijo v zanimivem časovnem redu in v zanimivih časnikih:
- Reporter, 1984 (Linije sile)
- Republika, 1994 (o slikarstvu) – povezano z razstavo in novi časopis
- Slovenec, 1996 (Play your City) – o projektu, novi časopis
- Dolenjski list, 1997 (predstavitev) – lokalni časopis ponosen na svojo umetnico
- Delo, 1997 (povezano s štipendijo)
- Delo, 2007 (Nit)

Ni upoštevan Zabelov intervju, ki v marsičem določa vse naslednje članke o umetnici.
Opaznih 10 let med prvim in drugim intervjujem – povsem različni sta tudi temi pogovora.
Opaznih 10 let med predzadnjim in zadnjim intervjujem – povsem različni sta tudi temi pogovora.

ad b)
Pri objavah med skupinskimi razstavami so upoštevane le tiste objave, ki niso zgolj napovedi, ampak bolj natančno opišejo predstavijo projekt in posamezne sodelujoče. Pogosto je pri teh objavah celoten odstavek namenjen umetnici.

Izstopa pa vsekakor pojavljanje oblečenega Kidriča/Kardelja za razstavo U3 – prav zanimivo bi bilo videti, v kolikih objavah celotnega tega projekta, se pojavi Mojčina fotka oblačenja.

ad c)
Pri likovnih kritikah so bili upoštevane objave, ki imajo vsaj enega od sledečih kriterijev in niso vezane na skupinske razstave. V teh člankih je govora samo o Mojci Pungerčar in njenih projektih.

Kritika naj bi torej vsebovala:
- opis ali identifikacijo: 17
- interpretacijo: 13
- vrednotenje: 11

Iz tega lahko sklepamo, da je 11 zapisov ustreznih – čeprav je to povsem subjektivna ocena.
Iz tega sledi podatek, da je razmerje kritika vs celota: 11 : 540

3. Med leti 2003 in 2006 praktično ni nobenega relevantnega zapisa, ki bi se uvrstil med zgornje tri (med projektoma Singer in Socialdress).

Iz vseh medijskih objav lahko sklepamo, da se je na umetnostni sceni Marija Mojca Pungerčar pojavljala kot:
1. dejavna članica Linije sile,
2. kot slikarka,
3. kot mlada umetnica – generacijsko vezana,
4. v povezavi s spolom, kot feministična umetnica, a to sama tudi zanikala in se ni želela opredeljevati ter se postavljati v geto,
5. kot angažirana umetnica – predvsem s projekti od leta 2003 naprej,
6. v zadnjem času tudi kot organizatorka.

Medijska slika je vsaj približno točna.

Manjka pa dejansko ocena,  kaj njeno delo pomeni v širšem slovenskem kontekstu umetnosti zadnjih dvajset let – še posebej, ker gre za umetnico, ki je dejavno ustvarjala v času razpada Jugoslavije – poznala je razmere in sceno na področju bivše Juge in v začetku devetdesetih pri nas vse do danes.

nazaj na domačo stran > UMETNIK/-ICA V MEDIJIH / Medijska podoba Marije Mojce Pungerčar back to home site > ARTIST IN MEDIA / The Media Image of Marija Mojca Pungercar

2008 © Marija Mojca Pungerčar in avtorji