O projektu Kino Sloga
Projekt Kino Sloga predstavlja turnejo dokumentarnega filma 'Bratstvo in enotnost' avtorice Marije Mojce Pungercar po izbranih samskih domovih v Ljubljani. Naslov povzema ime nekdanjega ljubljanskega kina, kamor so v veliki meri zahajali sezonski delavci in vojaki. Film 'Bratstvo in enotnost' prikazuje delavce pri gradnji avtocestnega odseka Hrastje - Lešnica na Dolenjskem leta 2006 in v samskih domovih, kjer živijo. Projekt Kino Sloga je film približal družbeni skupini, ki v njem nastopa, a ga prej še ni videla, saj je razstave in festivali ne dosežejo.

About The Sloga Cinema
The project title refers to the screenings of the documentary film Brotherhood and Unity in certain workers’ hostels in Ljubljana. Made in 2006, Marija Mojca Pungercar’s film portrays migrant workers at work on a highway construction site and in the hostels or rooming houses where they live. The Sloga Cinema project brought the film to the social group that is featured in it but has not seen it yet, since exhibitions and festivals do not reach it. Th e screenings tour project calls The Sloga Cinema after the well-known cinema Sloga in Ljubljana that used to be frequented by migrant workers and soldiers.

Domača stran projekta Bratstvo in enotnost / The home website of Brotherhood and Unity

Mediji - v branje
Simbolika je bila popolna: stanovalci zaloških samskih domov so pravzaprav gledali film o sebi. Zato niso mogli ostati ravnodušni. Sem in tja so glasno komentirali zgodbe, ki so jih pripovedovali nastopajoči. Nasmejal jih je recimo delavec, ki je v albanščini pripovedoval, da je bil prejšnji dan v diskoteki in zato težko dela. Pa eden od nastopajočih iz Bosne, ki je povedal, da ima sedem otrok in enega izmed njih ob zadnjem obisku doma zaradi stalne odsotnosti sploh ni prepoznal, pri čemer so se možaki pošalili, da je to verjetno zaradi kakšnega komšije. Ko so se na koncu filma odvrtela imena vseh sodelujočih, med katerimi je bil tudi »Janez iz Slovenije«, se je iz množice zaslišal vzklik: »Janez Janša iz Slovenije, jel?«
Vanja Pirc, Ljudska sodobna umetnica, Mladina, Profil, št. 41, 10. 10. 2008, str. 56 – 58

Marija Mojca Pungerčar je tale 40-minutni dokuvideo, Bratstvo in enotnost, posnela že leta 2006, toda v samske domove in getoizirane soseske, kjer ga zdaj - napol gverilsko, napol roadshowsko - vrtijo, prihaja v pravem trenutku: ob petdesetletnici »Dolenjke«, alias Ceste bratstva in enotnosti, ki jo je leta 1958 gradila brigada jugoslovanskih prostovoljcev in ki jo je zdaj dokončno prekrila, demolirala in pokopala avtocesta, dolenjski krak famoznega avtocestnega križa, tlakovanega s škandali, spornimi javnimi naročili, čudnimi pogodbami, aneksi, predragimi tuneli, odpadajočim ometom, »vojno proti tajkunom«, gospodarsko rastjo in drugimi simptomi slovenskega kapitalizma. Toda Pungerčarjeva pokaže drugo, prikrito, zamolčano plat slovenske avtoceste - njen znoj in njeno kri, vse tiste delavce, novodobne stahanovce, bolj ali manj Bosance, Albance in Bolgare, ki tezgarijo od zore do mraka, za majhen denar, inkognito in incomunicado, ločeni tako od doma, družin in otrok, ki jih vidijo le, kadar jim šefi to dovolijo, kot od Slovenije, ki jo gradijo, medtem ko jim življenje polzi v asfalt. Bratstvo in enotnost je videospomenik vsem tistim, ki gradijo Slovenijo in ki jih potem na »gasilskih« fotkah nikoli ni.
Marcel Štefančič Jr., Nevidni ljudje, Bratstvo in enotnost, Marija Mojca Pungerčar, Mladina, Filmi, št. 41, 10. 10. 2008, str. 71

Tina Lešnicar, Pazi, umetnost na cesti!, Mag, Razstave, 15. 10. 2008, str. 68 – 70

Danas / SEEcult.org, »Bioskop Sloga« umetnice Marije Mojce Pungerčar, 6. 10. 2008, str. 22.

Mediji - v poslušanje
Nina Dolžan, Bratski in enotni v kinu, RSi 1, Nedeljska reportaža, 19. 10. 2008 (dolžina 25.59 min)