nazaj |
TV in filmska režiserka Milanove hlače: Jaz sem prinesla notorične Milanove hlače. To so zgodovinske hlače, v katerih se je blazno zabavalo že veliko generacij in upam, da se bodo še naslednje generacije, moški in ženske. Te hlače imajo odzgoraj tak čudovit patent, ki je v bistvu vedno moderen. Datirajo verjetno tja v sedemdeseta ali pa šestdeseta leta, grejo rahlo, ampak elegantno na zvonc, brez pretiravanja, in imajo svojo zgodovino. Dobila sem jih na enem od vsakoletnih piknikov pri eni moji prijateljici. V bistvu so bile od njenega očeta in so bile potem na tej neki piknik lokaciji spravljene dolga leta v eni skrinji, on se je pa blazno zabaval v njih v mladih letih, to vsi vemo. Moram rečt, da so hlače zelo ozke v stegnih in v pasu in tudi niso preveč dolge – zelo presenetljivo, da ima oče moje dolgoletne prijateljice tako podobno postavo kot jaz. No, tudi jaz sem se potem zelo zabavala v teh hlačah. Enih pet zaporednih pustov sem jih s pridom uporabljala in zlorabljala, potem je pa na žalost začel šlic piščat, tako da ni več primerno za mladenko v mojih letih, da bi jih uporabljala, ampak sigurno se bo našel kdo, ki ga to ne bo motilo, kvečjemu mu bo v prid. Rada bi še opozorila, na to, da so te hlače znamka. To je Lee Cooper (cmok, cmok), znana blagovna znamka priznanega proizvajalca, zelo seksi znamka. Šlic se sicer da zamenjat, ampak to potem ni več originalen šlic. Če začneš na takih stvareh zamenjevat originalne dele z neoriginalnimi, ki pač niso deli, ki jih ta proizvajalec potrdi, potem se zelo hitro znajdeš pri sklepanju kompromisov in to ni več to. Predvsem to ne bi bil več ta isti šlic, ki ga je Milan zapenjal. Kot se vidi po teh hlačah, je bil Milan veliki radoživec v mladih letih. Včasih je bil zelo živahen študent medicine, zdaj pa je resen gospod doktor in mu človek sploh ne bi prisodil takih hlač, tako kot tudi ne meni, ki sem zelo resna filmska ustvarjalka. Zato jih predajam naprej, da me ne bodo blamirale.
|
---|
2002 © Marija Mojca Pungerčar, Veronika Klančnik