[DRESSCODE]................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

nazaj	MARUŠA GEYMAYER OBLAK Igralka Ognjeno rdeče hlače: Te hlače mogoče zgledajo celo malo napadalne. Naredila sem jih sama, pa tudi jakno za zraven, ampak to so ukradli v Baslu leta 91 v enem disku. Hlače sem pa imela dvakrat v življenju na sebi. Ampak važna je zgodba o tem, kar se je dogajalo, ko sem delala te hlače. Delala sem jih 29. novembra 89, ko sem žalovala za svojim mačkom, ki je umrl tistega poletja, pa se ukvarjala z novico, da se moram izselit iz hiše, v kateri sem stanovala pet let. V enem hipu so me prešinile take skoraj nore misli, kaj bi bilo, če bi ti dve informaciji vzela sebi v plus, pustila službo, v kateri sem bila že 15 mesecev – angažirana v Mladinskem – pa bi šla še malo po svetu. Vzela sem si ta 29. november, rezultat mojih rok so bile te hlače in jaknica, tak zunanji rezultat je bil pa ta, da sem šla do Vita Tauferja, ga zaprosila, če lahko nisem v predstavi, ki sem jo začela študirat, dala odpoved takratnemu direktorju in res šla po svetu in srečala na tej poti svojega moža, ki zdaj živi v Ljubljani. Tako da je bila to sprememba negativnih čustev v pozitivo, ki je sicer potlej trajala, pa marsikaj se je dogajalo v tistih treh letih, ko sem se potepala. Ampak te hlače sem pa imela v tujini v tistem času samo enkrat oblečene, na dveh premierah so bile. Nisem jih pogosteje nosila, ker so strašno predrzne, moraš se blazno dobro počutit, pa blazno moraš bit našponan, pa visoke pete moraš imet, da dobro zgledaš v njih, ampak potem te pa vsi gledajo. Dvakrat sem bila zrela zanje. Mogoče bi jih večkrat imela na sebi, če bi se tekom večera imela možnost preoblečt. Ampak glede na to, da sem jih popoldne oblačila ... to je tak predpremierski ritual, ko razmišljaš, kakšen bo pa večer po premieri in ne veš – včasih se prikoplješ domov, včasih so same stare mame pa te je sram, redko trofiš ta pravo obleko. Dvakrat so se obnesle, so bile na mestu. Zadnjih pet let ne šivam več, ker živim na majhnih kvadraturah skupaj s svojim možem, ki je devica po horoskopu in ne mara nereda. Njemu na ljubo sem se odrekla hobiju, ki veliko nereda povzroča. Včeraj pa sem kupila stanovanje in v novem stanovanju bom imela svoj kabinet, ki bo namenjen mojim ročnim hobijem.

nazaj

MARUŠA GEYMAYER OBLAK

Igralka

Ognjeno rdeče hlače: Te hlače mogoče zgledajo celo malo napadalne. Naredila sem jih sama, pa tudi jakno za zraven, ampak to so ukradli v Baslu leta 91 v enem disku. Hlače sem pa imela dvakrat v življenju na sebi. Ampak važna je zgodba o tem, kar se je dogajalo, ko sem delala te hlače. Delala sem jih 29. novembra 89, ko sem žalovala za svojim mačkom, ki je umrl tistega poletja, pa se ukvarjala z novico, da se moram izselit iz hiše, v kateri sem stanovala pet let. V enem hipu so me prešinile take skoraj nore misli, kaj bi bilo, če bi ti dve informaciji vzela sebi v plus, pustila službo, v kateri sem bila že 15 mesecev – angažirana v Mladinskem – pa bi šla še malo po svetu. Vzela sem si ta 29. november, rezultat mojih rok so bile te hlače in jaknica, tak zunanji rezultat je bil pa ta, da sem šla do Vita Tauferja, ga zaprosila, če lahko nisem v predstavi, ki sem jo začela študirat, dala odpoved takratnemu direktorju in res šla po svetu in srečala na tej poti svojega moža, ki zdaj živi v Ljubljani. Tako da je bila to sprememba negativnih čustev v pozitivo, ki je sicer potlej trajala, pa marsikaj se je dogajalo v tistih treh letih, ko sem se potepala. Ampak te hlače sem pa imela v tujini v tistem času samo enkrat oblečene, na dveh premierah so bile. Nisem jih pogosteje nosila, ker so strašno predrzne, moraš se blazno dobro počutit, pa blazno moraš bit našponan, pa visoke pete moraš imet, da dobro zgledaš v njih, ampak potem te pa vsi gledajo. Dvakrat sem bila zrela zanje. Mogoče bi jih večkrat imela na sebi, če bi se tekom večera imela možnost preoblečt. Ampak glede na to, da sem jih popoldne oblačila ... to je tak predpremierski ritual, ko razmišljaš, kakšen bo pa večer po premieri in ne veš – včasih se prikoplješ domov, včasih so same stare mame pa te je sram, redko trofiš ta pravo obleko. Dvakrat so se obnesle, so bile na mestu. Zadnjih pet let ne šivam več, ker živim na majhnih kvadraturah skupaj s svojim možem, ki je devica po horoskopu in ne mara nereda. Njemu na ljubo sem se odrekla hobiju, ki veliko nereda povzroča. Včeraj pa sem kupila stanovanje in v novem stanovanju bom imela svoj kabinet, ki bo namenjen mojim ročnim hobijem.