ANONIMNA DONATORKA

Obleka za konference: To obleko sem sešila sama. Veliko sem sama šivala, sploh včasih, ko ni bilo take izbire v trgovinah. Potrebovala sem veliko oblek, ker sem vedno hodila z možem po raznih konferencah, ki so trajale po več dni in se nisem hotela kazati vsak večer v isti obleki. Sploh zato ne, ker so tedaj vsi mislili, da smo Jugoslovani tako ubogi. Ta obleka niti ni tako dobre izdelave, znala sem napraviti tudi bolje. Z možem sem videla ogromno sveta, on je zelo rad potoval. Ogledala sva si vso Ameriko, od vzhoda do zahoda, vse naravne rezervate, bila sva v Libanonu, Siriji, Iranu, Iraku, v Bangladešu, Pakistanu, Indiji, na Kitajskem. Tja so najprej povabili samo moške, same profesorje, ampak med njimi sta bila tudi dva Američana, oni pa ne gredo nikamor brez žene, zato sta protestirala in so morali gostitelji povabiti tudi nas. Potem so predavali po raznih univerzah. Spominjam se, da smo se sedem dni vozili po reki Jangce od univerze do univerze.